V tem poglavju je pojasnjeno, kako se učiti, da boste učinkovito dosegli svoje cilje.
Ta tema se nanaša tudi na časovni okvir pregleda.
Prosimo, preverite ga s prejšnjim člankom.
Preveč učenja ni učinkovito za dolgoročno učenje.
Ne, če ga takoj pregledate.
Intenzivno učenje je način učenja, ki vključuje takojšnje preverjanje naučenega.
Če imate jutri test o nečem, kar ste se naučili danes, bo to zelo dobro delovalo.
Če je pred testom še dovolj časa, kako ga morate pregledati?
Kaj naj storim, če moram pregledati zelo veliko področje, kot je na primer sprejemni izpit?
Tik pred testom je nemogoče pregledati celoten obseg testa, zato morate pripraviti načrt za pregledovanje.
Kako najbolje načrtovati učinkovit pregled?
Tukaj je psihološki eksperiment, ki se ukvarja s to težavo.
Leta 2008 jo je objavila raziskovalna skupina iz Združenih držav Amerike.
Cepeda, N. J., Vul, E., Rohrer, D., Wixted, J. T. & Pashler, H. P. (2008) Spacing effects in learning: A temporal ridgeline of optimal retention
Udeleženci poskusa so se najprej naučili zapomniti zgodovino in druge informacije, nato pa so jih po določenem času ponovno pregledali.
Interval med učenjem in pregledovanjem se imenuje “interval 1”.
Po nekaj več časa smo jim dali test, da bi preverili, kako dobro so si zapomnili odgovore na vprašanja.
Interval med pregledom in testom se imenuje “Interval 2”.
Kakšen je najboljši rezultat testa, če sta interval 1 in interval 2 enaka?
Če pogledamo rezultate, najprej vidimo, da je ne glede na dolžino intervala 2 učinek pregleda najmanjši, če je interval 1 0 dni, tj. pri intenzivnem učenju, kjer učenje in pregledovanje potekata neprekinjeno.
Najpomembnejši vidik rezultatov je, da se rezultati testov z daljšanjem intervala 1 izboljšujejo, po določeni točki pa se postopoma slabšajo.
Pri intervalu 2, ki je 5 dni, je težnja bolj očitna.
Preverjanje po določenem primernem časovnem intervalu se imenuje “porazdeljeno učenje”.
Strokovni izraz za izboljšanje rezultatov testov pri tej metodi učenja se imenuje učinek variance.
Raziskave o najboljšem času za pregled
Eksperimentalne metode
Udeleženci poskusa so si morali zapomniti zgodovinska dejstva (skupaj 32 vprašanj).
Gradivo sem pregledal nekaj časa po tem, ko sem se ga naučil.
Čas med učenjem in pregledom je bil imenovan “interval 1” in je znašal od 0 do 105 dni.
V pregledu smo preučevali popolnoma enak problem.
Nekaj časa po pregledu je bilo treba preveriti, koliko sem si zapomnil.
Čas med pregledom in testom je bil imenovan “Interval 2” in je bil določen na 7 dni in 35 dni.
V poskusu je prek interneta sodelovalo 1354 ljudi iz različnih držav.
Udeleženci so bili razdeljeni v skupine glede na dolžino intervala 1 in intervala 2.
eksperimentalni rezultati
Vodoravna os je interval 1, tj. število dni do začetka pregledovanja.
Navpična os so rezultati testov.
Graf prikazuje rezultate skupine z intervalom 2 (število dni med pregledom in testom) 7 dni in skupine z intervalom 2 35 dni.
Ko je bilo do testa 7 dni, so učenci dosegli boljše rezultate, če so test pregledali v nekaj dneh, ko pa je bilo do testa 35 dni, so učenci dosegli boljše rezultate, če so test pregledali 10 dni pozneje.
Najmanj učinkovit je bil interval 1 “0 dni”, tj. intenzivno učenje s takojšnjim pregledom po učenju.
1: 5 zakon
Kdaj je najboljši čas za preverjanje znanja (interval 1), da bi dosegli najboljše rezultate?
Odgovor je, da sta Interval 1 in Interval 2, kjer so doseženi dobri rezultati, med seboj povezana.
Z drugimi besedami, če se spremeni interval med pregledom in preskusom (interval 2), se spremeni tudi interval med študijo in pregledom (interval 1).
Iz dobljenega grafa je razvidno, da bi moralo biti razmerje med intervalom 1 in intervalom 2 približno 1:5.
Iz dobljenega grafa je mogoče razbrati še eno pomembno stvar.
To pomeni, da so lahko koristi pregledovanja velike, tudi če zamudite najprimernejši čas za pregledovanje.
Če bo test potekal 35 dni po preverjanju, je najučinkovitejše preverjanje približno 10 dni po učenju.
Tudi če jo pregledate 20 dni pozneje, lahko še vedno dobite precej visoko oceno.
To je t. i. učinek razpršitve.
Skrbeti morate le, kdaj ga boste najprej pregledali.
Če imam pred izpitom več priložnosti za preverjanje, kdaj naj to storim?
V preteklosti je veljalo, da je pregled učinkovitejši, če se izvaja postopoma in ne enakomerno.
To pa zato, ker mi je instinkt narekoval, da moram pregledovati pogosto, kadar sta moje razumevanje in spomin na vsebino nejasna, in ko se moje razumevanje vsebine izboljša, moram pregledovanje razporediti.
Vendar je poskus, izveden leta 2007, pokazal, da običajna predstava, da je “metoda postopnega pregledovanja, ki podaljša interval med pregledi, dobra”, ni nujno pravilna.
Oglejte si rezultate naslednje študije.
Karpicke, J. D. & Roediger III, H. L. (2007) Expanding retrieval practice promotes short-term retention, but equally spaced retrieval enhances long-term retention.
Ta študija primerja, ali je bolje, da se razmik med pregledi povečuje postopoma ali enakomerno.
Gre za to, da sem spremenil razmik med zadnjim pregledom (=kviz 3) in končnim testom.
Kadar je bil čas do zadnjega testa kratek (10 minut), je bila “metoda postopnega povečevanja intervala” učinkovitejša.
Vendar je bilo ugotovljeno, da je bila “metoda enakomernega preverjanja” učinkovitejša, kar pomeni, da so učenci na zaključnem testu dosegli višje rezultate.
“Sklepna ugotovitev je, da si boste zapomnili več, če boste pregledovali v enakomernih časovnih presledkih, kot če boste presledke postopoma povečevali.
Zakaj je bolje pregledovati enakomerno?
Pravzaprav je bil čas prvega pregleda ključnega pomena.
Če pogledamo čas med učenjem in prvim preverjanjem (kviz 1), je metoda “enakomernega preverjanja” daljša od metode “postopnega preverjanja”.
Intenzivno učenje, pri katerem učenci preverjajo znanje takoj po učenju, je lahko učinkovito pri zadnjem testu, ne pa tudi pri testih, ki so veliko dlje v prihodnosti, kot so sprejemni izpiti ali izpiti za pridobitev certifikata.
“Metoda postopnega intervala” je imela ta intenzivni učni učinek, ki je oslabel, ko se je podaljšal čas pred končnim testom.
Raziskave o optimalnih časovnih presledkih pregledov
Eksperimentalne metode
Udeleženci poskusa so se naučili zapomniti si besede.
Po tem so bili v določenih časovnih presledkih opravljeni trije kontrolni kvizi.
Zadnji test je bil opravljen deset minut po tretjem kvizu ali dva dni pozneje.
Intervali med pregledi so bili določeni na 1-5-9 (postopno naraščanje) ali 3-3-3 (enakomerna porazdelitev).
Številke pomenijo število dni.
eksperimentalni rezultati
V primeru, ko sta med zadnjim preverjanjem (kviz 3) in končnim testom minila dva dni, je bil končni rezultat testa višji pri metodi “enakomerno preverjanje” (5-5-5) kot pri metodi “podaljšanje intervala med preverjanji” (1-5-9).
Kaj morate vedeti za učinkovit študij
- Decentralizirano učenje” je po določenem času najučinkovitejši način pregledovanja.
- Najboljše razmerje med “prvo študijo in prvim pregledom” ter “prvim pregledom in testiranjem” je 1:5.
- Drugi in naslednji pregledi morajo biti opravljeni enakomerno do preizkusa.
