V tem poglavju je pojasnjeno, kako se učiti, da boste učinkovito dosegli svoje cilje.
Pred tem smo predstavili časovni okvir pregleda in metodo učenja z uporabo učinka razpršitve.
- Kako pogosto moram pregledovati, da si učinkovito zapomnim?
- Koliko časa moram nameniti preverjanju od trenutka, ko sem se prvič naučil snov, da si jo bom učinkoviteje zapomnil?
- Kako uporabljati pomnilniške kartice za učinkovito pomnjenje
Doslej smo pojasnili, kako učinkovito je porazdeljeno učenje v primerjavi s centraliziranim.
Vendar vam bom v tem članku predstavil primer, ko se lahko z intenzivnim učenjem učite učinkoviteje.
Pri učenju vsebin, ki jih ne razumete dobro, se najprej intenzivno učite!
V nasprotju z doslej priporočenim “porazdeljenim učenjem” se metoda preverjanja takoj po učenju imenuje “intenzivno učenje”.
Pravzaprav so trenutki, ko je usmerjeno učenje lahko zelo koristno.
Takrat začutiš, da še vedno ne razumeš ali si ne zapomniš dobro tistega, kar si študiral.
V takšnih primerih morate pregledati takoj po učenju.
Tudi če se intenzivno učite in pravilno razumete snov, jo boste pozabili, če do preizkusa ne boste naredili ničesar.
Zato je seveda potreben pregled s porazdeljenim učenjem.
Če povzamemo, je bolje, da se intenzivno učite vsebine, za katero menite, da je ne razumete dobro, nato pa se porazdeljeno učite vsebine, ki jo že dobro razumete ali ste končali intenzivno učenje.
Toda na katero vsebino se je treba osredotočiti in katero vsebino je treba razširjati?
Kdo bo o tem odločal?
Ali se lahko odločim na podlagi lastne intuicije?
Tukaj je poskus, ki odgovarja na ta vprašanja.
Son, L.K. (2010) Metacognitive control and the spacing effect.
Udeleženci eksperimenta (univerzitetni študenti) so se naučili zapomniti črkovanje težkih besed.
Nato sem za vsako besedo izbral, ali se želim osredotočiti nanjo (pregledati jo takoj) ali jo porazdeliti (pregledati jo čez nekaj časa).
Vendar sem v tem poskusu lahko pregledal eno skupino besed na izbrani način, drugo skupino besed pa sem moral pregledati na drugačen način, kot sem se odločil.
Ali se lahko sam odločim, katero vsebino bom distribuiral?
Eksperimentalne metode
Udeleženci eksperimenta (31 univerzitetnih študentov) so se morali naučiti zapomniti težko besedo (60 besed).
Po učenju vsake besede so učenci za vsako besedo izbrali, ali jo bodo preverjali z intenzivnim ali porazdeljenim učenjem.
Pri usmerjenem študiju besedo pregledate takoj, pri razširjenem študiju pa besedo uvrstite na konec seznama za pregled.
V tem poskusu sta bili 2\3 besed pregledani na način, ki so ga udeleženci želeli, pri preostalih 1\3 besedah pa njihove želje niso bile upoštevane in so bili prisiljeni uporabiti nasprotno metodo od tiste, ki so jo izbrali.
Podoben poskus je bil izveden z osnovnošolci (42 učencev).
eksperimentalni rezultati
Pri intenzivnem učenju ni bilo razlik v rezultatih med samoizbrano in prisilno izbiro.
Pri porazdeljenem učenju pa so se rezultati testov izboljšali le, če so se učenci odločali sami.
Z drugimi besedami, če razmišljate: “Tega še ne razumem, zato bi se moral intenzivno učiti,” ne boste videli učinka porazdeljenega učenja, učinek porazdeljenega učenja pa se bo pojavil šele, ko boste razmišljali: “To vsebino bi se moral učiti intenzivno namesto intenzivno.
Česar ne razumete, najbolje veste sami.
Rezultati poskusa so pokazali, da so bili učinki porazdeljenega učenja dobro vidni, ko so učenci sami izbirali metode preverjanja, rezultati testov pa so bili boljši.
Ko pa sem uporabil metodo pregledovanja, ki je bila nasprotna od mojega namena, je učinek porazdeljenega učenja popolnoma izginil.
Rezultati so pokazali, da je bolje izbrati, kaj in kako pregledati.
Enaki rezultati so bili doseženi, ko so bili k sodelovanju v poskusu povabljeni otroci od 3. do 5. razreda.
“Izraz “metakognicija” se uporablja za opis našega razumevanja samega sebe, na primer: “Kaj vem in v kolikšni meri to vem?
V višjih razredih osnovne šole je metakognicija že dobro razvita.
Zaupajte lastni metakogniciji in pripravite načrt preverjanja.
Na koncu naj pojasnim, zakaj je porazdeljeno učenje tako učinkovito.
Recimo, da ste si zapomnili neko stvar A.
Morda mislite, da bo vsebina A shranjena v vaših možganih v trenutku, ko se je boste naučili, vendar je presenetljivo, da temu ni tako.
Ne glede na to, za kaj gre – za študij, športne veščine ali vsakdanje življenje – je potreben čas, da si možgani zapomnijo.
Zato ponavljanje pregleda A takoj po zapomnitvi A ne pomeni, da smo si ga dobro zapomnili.
Namesto tega je učinkoviteje pregledati A, ko vaši možgani delajo “na skrivaj”, da bi si dobro zapomnili A, tj. nekaj dni po tem, ko ste se naučili A.
To pa zato, ker bo pregled pomagal možganom, da bodo delovali na skrivaj, kar bo pripomoglo k trdnejšemu spominu.
Kaj morate vedeti za učinkovito učenje
- Osnovno načelo je porazdeljeno učenje. Včasih pa je treba uporabiti tako porazdeljeno kot intenzivno učenje.
- Če ga ne razumete dobro, je učinkovito intenzivno učenje s takojšnjim pregledom.
- Najnatančnejši način za določitev načina uporabe je, da to storite sami.
